Začetki glasbe segajo v davnino. Popolna glasba ima svoj vzrok. Opira se na harmonijo med nebom in zemljo in na skladnost med mračnim in svetlim. Če živimo v svetu miru in v miru s samim seboj, potem je mogoče glasbo izpolniti. O glasbi se lahko pogovarjamo le s človekom, ki je spoznal smisel sveta in našel pot do samega sebe.
Nobelovec Hermann Hesse meni, da dandanes se srečujemo s hrupno glasbo, ki ne umirja in ne ohranja človeške harmonije v duši. Kolikor bolj hrupna je glasba, toliko bolj otožni in nervozni postajajo ljudje, toliko bolj ogrožena je dežela, toliko globlje se pogreza sama vlada. Tako se izgubi tudi bistvo glasbe.
Pri glasbi se ceni vedrino. Zato je glasba urejene dobe mirna in vedra in vlada enakomerno stalna. Glasba nemirne dobe je razburjena in zlovoljna in njena vlada sprevržena. Dandanes je glasba nevrotična, tako kot je nevrotičen človek današnjega časa in njegovo vladanje.
Izkušnje kažejo, da je v svetu globalizacije že nekaj generacij žrtev ohlapne in brezvestne duhovne vzgoje, kar je občutno vplivalo na ljudi tudi v svetu glasbe. V dandanašnjih modernih glasbenih zvrsteh prevladuje napuh, industrija, lahek in hitri zaslužek ter pomanjkanje duhovne, moralne in estetske vzgoje. Dandanašnja glasba je podobna izrojeni razbohoteni rastlini, ki je izgubila pravo podobo svoje rasti.
Kakšno glasbo bomo poslušali je stvar izbire posameznika. Prava glasba je obdarjena z nekakšno pramočjo. Če je glasba hrupna, se je oddaljila od bistva glasbe. Če glasba ni vedra, ljudstvo mrmra in življenje je pohabljeno. O mladini se moram izreči kritično, saj večina ne pozna bistva glasbe, temveč išče le hrupne zvočne učinke, skladno z nevrotičnostjo svoje osebnosti in časa, v katerem živi.
Hermann Hesse v svoji knjigi Igra steklenih biserov opisuje, da sta tirana Gil in Ču Sin hotela hrupno glasbo. Močni zvoki so se jima zdeli lepi in vpliv na množico zanimiv. Hotela sta nove in nenavadne zvočne učinke, tone, ki jih ni slišalo še nobeno uho. Hotela sta prekositi drug drugega in zgrešila mero in cilj. Vzrok je bil propad države.
V pravljični Kitajski starih kraljev je bila dodeljena glasbi v dvornem življenju vodilna vloga. Visoko stanje glasbe jim je bilo skoraj isto, kot visoko stanje kulture, morale in celo države. Mojstri glasbe so morali skrbno bedeti in varovati ter ohranjati čisto stare tone. Če se je oglasila glasba zatona, je kmalu zatemnilo nebo, zidovi so se stresli in se podrli, vladar in država sta se zrušili. Vprašajmo se kakšno glasbo danes poslušamo, kakšni smo in kakšno je naše okolje, v katerem živimo.
Če želimo, da bo glasba lepo vplivala na vašo dušo, psihično ravnotežje, kulturo srca in zdravje, potem izbirajmo glasbo, ki nas bo radostila v svojem globljem in vse bolj duhovnem darovanju samega sebe in vas harmonično združila v ljubezni.
