Pivetta Opera Only

Sodobna tehnologija in neomejena kreativnost pri samem pristopu sta omogočila Andreu Pivetti izsanjati in materializirati osupljiv izdelek, ki s svojo pojavo vzbudi toliko različnih čustev, da si zasluži posebno predstavitev.

Čeprav ne bo nikoli v redni proizvodnji in bo najbrž na voljo le peščici najbogatejših zemljanov, nedvomno sodi med tiste dvoumne in skrivnostne izdelke, ki pritegnejo pozornost vsakega od nas. 8-letnika s PlayStationom, mamice z dojenčkom ali ostarelega mehanika, ki mu nameni dolge ure preučevanja ter tihega občudovanja. Številke in podatki, ki ga krasijo so skoraj neverjetne in medtem, ko s strahospoštovanjem zrete dva metra visoko v črno 12-ploščno prizmo zunanjosti tega monstruma, vas prava predstava čaka ob pritisku na »ON« stikalo. 

Ob sočasnem odpiranju razkrije 6 polkrožnih sklopov svoje notranjosti in vaš dvom se s kančkom strahu še poveča. Lahko pričakujete preobrazbo v nekaj podobnega robotom v risanki Transformers? Vmes dvakrat ali trikrat diskretno preverite, če niste pomotoma na kakšnem orožarskem sejmu.



V ozadju opazite dva velika samostoječa zvočnika, ki pa s svojo sramežljivo postavitvijo prav tako ne ponujata odgovora vedno bolj začudenemu opazovalcu. Pravzaprav se do konca ne ve, zakaj ta stvar zaseda svoj prostor. 
Šele prvi takti glasbe vam dajo slutiti, da stvar ne bo poletela ali mutirala oz. drugače ogrožala vašega zdravja (v kar kasneje ne boste več tako prepričani), in da ste vendarle na audio-sejmu. In da bo govora o ojačevalcu..!?

Pivetta Opera Only je otrok znane italijanske družine Pivetta, ki je že desetletja aktivna na audio sceni. Tekom let so razvili kar nekaj tipov ojačevalcev moči med 100 in 200.000 W. Pred dvajsetimi leti so z multidisciplinarno ekipo vodilnih elektrotehnikov, orodjarjev in aeronavtikov ustvarili Opera Pivetta One.

Z 12.-imi kanali po 1600W je ojačevalec zmogel skupno 19.200W in je v tistih časih bil nekaj nepojmljivega, vseeno pa ni nihče pričakoval, kakšen bo njihov naslednji state-of-the-art produkt.

Kreator in glavni človek v tej zgodbi Andrea Pivetta je zgodbo izpred dvajset let želel nadgraditi in peljati dalje. Skonstruirati visoko učinkovit ojačevalec z mnogimi premišljenimi in uporabnimi funkcijami. Nora vizija in enako brezkompromisen pristop vrhunskih strokovnjakov. PIVETTA OPERA ONLY tako ni velika le zaradi svoje moči (160.000W), ampak tudi zaradi vrhunskih karakteristik in neverjetne povezanosti na vseh nivojih. Vsaka funkcija je tam z namenov. V vsakem detajlu je prisotna  močna želja po združitvi najnovejše tehnologije in umetniškega pristopa. Opera Only želi postati simbol simbioze v profesionalnem hi-end audiu; z neprekosljimimi zvokovnimi lastnostmi in uporabo najnovejše tehnologije ostaja zabrisana meja; ali opazujemo najbolj umetniški ojačevalec ali poslušamo najmočnejšo umetnino?

Zunanja struktura sicer nima nobene odprtine ali priključkov in je v celoti narejena iz posebnega letalskega aluminija. Notranjost je obdelana s posebno NECE površinsko obdelavo proti vsem elektro-magnetnim interferencam ter daje vtis, da opazujete objekt, ki mu je mesto v vesolju.

Še smetana na koncu, tehnični manifest te »elektrarne«;

Elektro priklop:                     230/400V  50/60hz  800A

Napajalni del:                        6400 Amp, 1.000.000 jF (1F)

Izhodna moč:                   2 x 60.000W (stalna t.j. delovna moč v RMS

                                                      v načinu čiste klase »A«)

Izhodna moč večkanalno:  6 x 20.000W RMS, klasa »A«

Maks. izh. moč:                    160.000W

Dimenzije:                             šir.1250, viš.1900, glo.1250 mm

  (ko je prižgan):                         1850          2500        1850 mm

Teža:                                      1.500 kg

The sound of silence

            »…Odkril sem dragotino, nisem pa rešil uganke. Zakaj je ljudstvo jokalo? Mar ne more čisti prikaz razuma kogarkoli pripraviti do joka? Gotovo ne. Kaj pa nekoč? Leta 1727? Mozgal sem in mozgal. Takrat niso imeli radiev, walkmanov, gramofonov in podobnih virov instant glasbe. Poskusil sem si predstavljati tišino. Le zvoki narave. Ne slišati glasbe? Ne le minutko, vsaj cel teden zagotovo, nakar v nedeljo maša. Kdo je igral? Lokalni glasbenik, verjetno slabo in škripajoče. A vseeno, kako je zvenelo, po dolgi tišini?

Nato pa, umre kraljica in pride Bach. Po letih in letih posta, nenadoma- mojster. Kako pogosto umirajo vladarice? Bach odigra mašo, uvoženi orkester ga spremlja, najboljši pevci, kar jih lahko kupi oblast, pojejo. Kako je zvenelo? Ne glasba sama, njo lahko slišimo tudi danes – danes je izginilo nekaj drugega, razlika med tišino in glasbo. Glasba ni več darilo, praznik. Poskusil sem si predstavljati. Ni šlo. Ugotovil sem, da je glasba povsod, in ker je povsod, ni ostalo od nje nič drugega, razen smetja. Če hoče prodreti, mora biti enostavna, površinska in plitva. Mora se delati, kako cilja na čustva, hkrati pa ne sme biti zaresna, saj bi potem vseskozi samo jokali ali se smejali ali karkoli. Vsakdanjost bi zastala. Hotel sem ugotoviti, kako so glasbo poslušali pred stoletji, in zato sem rabil tišino.«

M.Mazzini – Telesni čuvaj