28. feb. 2009

b u t t e r f l y e s .o n . R e d B u l l


Nič pametnega ne morem napisat... Običajne muke zalublenca. Ta trenutek se najmočneje zavedam ene stvari; njena bližina, od nje piš vetra, ko presmuča "mojo" linijo, izgled nedolžnosti in njena navidezna neobčutljivost... Bil sem že zalublen, brez skrbi, nism prvič tu, ampak ti občutki so tako neverjetno izpolnjujoči. Res lahko rastem z njimi. Ne vem, mogoče samo jaz na tak način doživljam to euforijo čustev, vizijo vsega možnega ko ima moški enakovredno ob strani sanjsko punco. Res je unikatna. Pa je resnično ne želim postavljati na piedestal ali zaslepljen spregledati ostale možne vibracije. Je pač edina s katero si z nasmehom predstavljam najine intelektualne iskrive debate čez 30 let, če bo seveda imela čas. Ker le-tega ji kronično primanjkuje ob njenih prizadevanjih da se človeštvo reši kakšne nadloge ;)
Zelo rad bi še nadaljeval, ampak sem resnično preveč utrujen. Vsak dan je fluktacija hormonov-vseh sort- enostavno premočna. Izčrpa človeka. Boriš se s čustvi in razumom, srcem in stilom. A v službo je treba. Ego pustiš doma. Vsako jutro posebaj ti je jasno (pa se smejim), da od nje HOČEM biti ranjen /če se ne izteče po željah :-). Kako te čistost ljubezni osvobodi preračunljivosti in dvoma, kako te bodo razumeli drugi. Vse ima samo en cilj .~ biti z njo.

p.s. svaka čast Vam, ko se vam da brat moje blodnje .-))

19. feb. 2009

b u t t e r f l i e s g o e s w i l d II.

Kakšno srečo imam... Ma kaki srečo, ta je za naivne. Samo za čisto, iskreno, močno željo gre :D Spet sem lahko bil cel večer z njo. Od tu...sploh ne vem kje bi začel. Povabila me je na preparty k prijatelju, strah me je bilo-priznam-,da zgolj iz vljudnosti. Ampak njen širok nasmeh in pogled ko mi je prišla odpret vhodna vrata, objem in cmok... To je terapija, verjemite, "poletel" sem čez stopnice. V dvigalu sva se gledala kot da bo konec sveta. Zavedala sva se, da so karte na mizi, ponujena vroča ljubezen na tresoči dlani.. Zagotovo je vedela, da me je prenežno odkljukala prejšnji vikend. Sploh nas, vodnarje, moraš pošteno v čelo brcnit da nehamo :-)
Skratka, cel večer sva bila skupaj. Sama v avtu, skupaj na plesišču...No, tu je brenčalo okoli nje kot v panju :)) To je magnetizem, skoraj že otipljiv :D. Vse okoli nje je nasmejano in vsak bi ji rad kej povedal, hehehe ..neviđeno! Men je nasmeh vlekl do ušes, odkrito sem jo občudoval. In spet bežn dotik, celo presenetljiv lupček kamorkoli pač prleti .)) Naredila mi je ekstatičen večer. Počutil sem se "bogovsko".
Ko sem dopoldne zapuščal afterparty, je bilo obema še bolj jasno, da še nisva rekla zadnje. Ni heca, v meni se vsaka celica dera "she`s the one". Kako je sedaj vse lažje, ko ni treba več nič skrivat, ko je vsak kompliment iz srca le slaba senca tistega kar res čutim. Ko ve, da ko jo gledam, ne vidim samo kako tega, kako fajn pleše.
Obveznosti bi naju sedaj naj ločile za 5-6 tednov in malo me je že skrbelo, če bojo moje žleze preneslo takšno enormno izločanje vseh teh hormonov tako dolgo. Že ta tedn je bil nevarno skonfjuzan. Pa je spet nekaj poseglo vmes in tako smo šli celo smučat skupaj! Jaz sem po desetletju smučarske abstinence bil prav neverjetno spreten. Presenetil sem samega sebe, pa še koga zraven, hehe. Moja "lubezn" je s seboj pripeljala še prijateljico, tako da smo bili prava smučarska klapa. Cel dan je bil res fantastičen, sončen in uspešen. Vesel sem, da jo lahko spoznavam v različnih okoljih, z različnimi ljudi. Čakajo naju še drugi izleti, hribi, partiji in rojstni dnevi. Verjamem, da bo nekje na poti spoznala da so se tisti metuljčki pri njej naselili čisto potiho :)) Pa naj se zgodi kar se mora.

c a r p e d i e m