You must be evil

I come home from work
I see my little girl
Shes crying on the floor
Shes been watching that tv
This aint late no, this aint even dinner time
To show them things on that screen
Whats wrong with you

You must be evil

Oh I know why you do it
Youre just looking for sensation
You got a hold of something
You tell us that its news
You dont have to show that stuff
Cant you show us some respect
You can tell us we dont need to see it
We dont need those cheap effects

You must be evil
You must be evil
I wish you were here

You dont have to show that stuff
You aint fooling no-one
You made my little girl cry
I wish you were here
We all know why you do it
Sometimes you even slow it down
Youre giving out some bad ideas here
I cant believe that you dont realise

You must be evil

Kaj pa, če te imam še rad?

Ne bom prepametn, ker sm bil predolgo. Pisal bom, kot mi bo prišlo na misel, brez slabih namenov. Če boš tako razumela, potem boš vidla, da nimaš vzroka bit jezna name. Tudi žalil te ne bom, ker te nisem dosedaj in si tudi z ničemer ne zaslužiš, da bi te zdej. Vidim, da ti je težko. Nekaj v tebi ti preprečuje, da bi bila srečna oz. da bi se psihično oddaljila od mene. Čeprav sva šla narazen, ker si ti tako (delala) hotela in si ti meni strla srce. Jst sem jokal in hrepenel po tebi. Tvoje besede so me ubijale in prizadele, pa vseeno nisem žalil nekoga, ki sem ga imel najraje-TEBE.
Kot vsi, tudi sam nisem brez napak. Marsikdaj sem ravnal narobe, impulzivno. Verjamem, da si čutila da te omejujem in ti "ne omogočim" razcveta. Ampak spomni se, ti si mi bila vse na svetu. Nikogar nisem imel tko rad. Vse bi naredil za tebe, vse bi ti dal, nič ni bilo pretežko, prehudo, predaleč, prenaporno.... Na konec sveta.!!!! Če misliš da je to NIČ in da to ne pomeni NIČ, lažeš sama sebi. In TO TE BOLI v srcu! Njega ne moreš prevarat. Lahko delaš karkoli in s komerkoli, pa še vseeno boš vedno se zavedala, da je bila moja ljubezen do tebe sicer pretesna in omejujoča, hkrati pa edinstvena, iskrena, globoka in neponovljiva.
Žal mi je, da kljub temu, da si naredila vse po svoje, kot si sama hotela, še vseeno nisi srečna. Mečeš si pesek v oči. Z zgodbicami, kot je tista o študentki, ki je prespala pri profesorju, tip pa ji drug dan ni nič rekel, se počutiš kot da si zamudila ne vem kaj, u bistvu pa nisi nič, le sama pri sebi moraš razčistit kaj hočeš, ne pa slepo sledit pičkam ki delajo vse po svoje, njihovih težav pač ne moreš videt.
Bodi boljša od njih, (p)ostani moralno-načelna punca s katero se ne bo dalo pometat in jo izkoriščat, pa boš dosegla veliko v lajfu, takrat bojo tudi drugi želeli od tebe še kej druga kot to, kar sama vsak dan ponujaš, pa ni nikomur zanimivo.
Upam, da te nisem užalil, to je zgolj moj pogled na situacijo v kateri me kličeš brezveze, sam tolk da se skregaš z mano in groziš z blokiranjem, žalitvami...
Jst nimam kej zgubit, kar sem imel najraje sem itak že izgubil, ostane mi samo iskrenost, čast in moralno zadoščenje.
In ne se jezit na mene ker ti res nič nočem. Ne me klicat zgolj zato, da zliješ name vedro krivde, temveč razčisti NAJPREJ s svojo vestjo.
Bodi srečna, imaš VSE pogoje, možnosti toliko, kot še nikoli prej, zato ne zapravljal časa in energije z razmišljanjem o (pasivni) preteklosti. Vse je za neki dobro :-))

Lupčka, t. A.


p.s. Tole sm ti še hotu zravn dodat--->

Spomini

Spomini so tisti, ki me radi imajo,
ko vsi drugi me izdajo.
Prinašajo žalost ali veselje,
ne morem se jih znebiti,
preteklosti ne morem pozabiti.
Bolečina vsak dan znova oživi,
postane resnična in naenkrat zaboli.
Takrat srce si želi, da bi na novo se rodilo
in stare spomine pozabilo.
Kajti težko je iti naprej, ko nekaj te vleče nazaj,
pa ti ni jasno zakaj!
In tako počasi grem naprej,
korak za korakom v neznano,
v življenje, ki je s spomini zaznamovano.
S spomini, ki me radi imajo,
a na novo zaživeti mi ne dajo.