17. nov. 2009

Všeč so mi ljudje...

... ki vibrirajo, ljudje, na katere ni potrebno pritiskati, katerim ni potrebno reči, da naredijo stvari, ampak vedo, kaj morajo narediti in to delajo. Ljudje, ki negujejo svoje sanje, dokler te sanje ne prevladajo v njihovi lastni resničnosti.
Všeč so mi ljudje, ki so sposobni, da prevzamejo nase posledice svojih dejanj, ljudje, ki tvegajo gotovo za negotovo, da gredo za sanjami, ki dovolijo pobegniti od razumnih nasvetov, tako da pustijo rešitve v rokah našega očeta Boga.
Všeč so mi ljudje, ki so pravični do drugih ljudi in do sebe, ljudje, ki se veselijo novega dneva, dobrih stvari, ki obstajajo v njihovem življenju, ki živijo vsako uro z dobro voljo in dajejo od sebe najboljše, ki so hvaležni, da živijo, da lahko podarijo nasmehe, ponudijo svoje roke in velikodušno pomagajo, brez da bi pričakovali karkoli v povračilo.
Všeč so mi ljudje, ki me znajo konstruktivno in neposredno kritizirati, ampak brez da bi me prizadeli ali ranili. Ljudje, ki so obzirni. Všeč so mi ljudje z občutkom pravičnosti. Takšne imenujem svoje prijatelje.
Všeč so mi ljudje, ki poznajo pomen veselja in ga slavijo. Ljudje, ki nas med šalami učijo gledati na življenje s humorjem. Ljudje, ki nikoli ne prenehajo biti otroški. Všeč so mi ljudje, ki s svojo energijo nalezejo druge.
Všeč so mi iskreni in neposredni ljudje, ki so sposobni nasprotovati odločitvam drugih z razumljivimi argumenti. Všeč so mi zvesti in vztrajni ljudje, ki se ne utrudijo,ko gre za dosego ciljev in idej.
Všeč so mi ljudje z razsodnostjo, ki se ne sramujejo priznati, da se motijo ali česa ne vedo. Ljudje, ki priznajo svoje napake in se resnično trudijo, da jih ne ponovijo. Ljudje, ki se borijo proti težavam. Všeč so mi ljudje, ki iščejo rešitve.
Všeč so mi ljudje, ki razmišljajo in v notranjosti meditirajo. Ljudje, ki cenijo sebi podobne ne zaradi socialnega stereotipa ali zaradi tega, kako izgledajo. Ljudje, ki ne obsojajo in ne pustijo, da bi obsojali drugi. Všeč so mi ljudje, ki imajo osebnost.
Všeč so mi ljudje, ki razumejo, da je največja človekova napaka to, da poskuša iz glave izvleči tisto, kar ne pride iz srca.
Občutljivost, pogum, solidarnost, dobrota, spoštovanje, mirnost, vrednote, veselje, ponižnost, vera, sreča, obzirnost, zaupanje, upanje, hvaležnost, modrost, sanje, kesanje in ljubezen do drugih so bistvene stvari, ki označujejo LJUDI.
Nemogoče je dobiti, brez da bi znal izgubiti. Nemogoče je hoditi, brez da bi znal pasti. Nemogoče je zadeti, brez da bi se znal motiti. Nemogoče je živeti, brez da bi znal podoživeti. Veličastnost ni v tem, da nikoli ne padeš, ampak v tem, da se pobereš vedno, kadar je to potrebno.
IN TO JE NEKAJ, KAR IMAJO LE REDKI, IN SICER PRIVILEGIJ, DA LAHKO EKSPERIMENTIRAJO.
Srečni so tisti, ki jim je že uspelo enako naravno sprejeti dobitek ali izgubo, zadetek in zmoto, zmago in poraz....

10. mar. 2009

Ena vesela ;)

Sovražim, ko ne zmorem prenesti,
čustev, ki uspejo me zmesti.
Sovražim, ko bolijo in ko žarijo,
kot sonce in Te, za seboj, pustijo.
Umiram od želje, da bi ostala,
da bi se ustavil čas in bi ostala samo dva.
Jaz in Ti.
Želel bi si, da se izbriše vsak oblak,
želel, da obstoji vsak korak.
Okrog naju prazen, umirjen svet -
razprostrl bi se tisti travnik spet.

by N.N.

28. feb. 2009

b u t t e r f l y e s .o n . R e d B u l l


Nič pametnega ne morem napisat... Običajne muke zalublenca. Ta trenutek se najmočneje zavedam ene stvari; njena bližina, od nje piš vetra, ko presmuča "mojo" linijo, izgled nedolžnosti in njena navidezna neobčutljivost... Bil sem že zalublen, brez skrbi, nism prvič tu, ampak ti občutki so tako neverjetno izpolnjujoči. Res lahko rastem z njimi. Ne vem, mogoče samo jaz na tak način doživljam to euforijo čustev, vizijo vsega možnega ko ima moški enakovredno ob strani sanjsko punco. Res je unikatna. Pa je resnično ne želim postavljati na piedestal ali zaslepljen spregledati ostale možne vibracije. Je pač edina s katero si z nasmehom predstavljam najine intelektualne iskrive debate čez 30 let, če bo seveda imela čas. Ker le-tega ji kronično primanjkuje ob njenih prizadevanjih da se človeštvo reši kakšne nadloge ;)
Zelo rad bi še nadaljeval, ampak sem resnično preveč utrujen. Vsak dan je fluktacija hormonov-vseh sort- enostavno premočna. Izčrpa človeka. Boriš se s čustvi in razumom, srcem in stilom. A v službo je treba. Ego pustiš doma. Vsako jutro posebaj ti je jasno (pa se smejim), da od nje HOČEM biti ranjen /če se ne izteče po željah :-). Kako te čistost ljubezni osvobodi preračunljivosti in dvoma, kako te bodo razumeli drugi. Vse ima samo en cilj .~ biti z njo.

p.s. svaka čast Vam, ko se vam da brat moje blodnje .-))

19. feb. 2009

b u t t e r f l i e s g o e s w i l d II.

Kakšno srečo imam... Ma kaki srečo, ta je za naivne. Samo za čisto, iskreno, močno željo gre :D Spet sem lahko bil cel večer z njo. Od tu...sploh ne vem kje bi začel. Povabila me je na preparty k prijatelju, strah me je bilo-priznam-,da zgolj iz vljudnosti. Ampak njen širok nasmeh in pogled ko mi je prišla odpret vhodna vrata, objem in cmok... To je terapija, verjemite, "poletel" sem čez stopnice. V dvigalu sva se gledala kot da bo konec sveta. Zavedala sva se, da so karte na mizi, ponujena vroča ljubezen na tresoči dlani.. Zagotovo je vedela, da me je prenežno odkljukala prejšnji vikend. Sploh nas, vodnarje, moraš pošteno v čelo brcnit da nehamo :-)
Skratka, cel večer sva bila skupaj. Sama v avtu, skupaj na plesišču...No, tu je brenčalo okoli nje kot v panju :)) To je magnetizem, skoraj že otipljiv :D. Vse okoli nje je nasmejano in vsak bi ji rad kej povedal, hehehe ..neviđeno! Men je nasmeh vlekl do ušes, odkrito sem jo občudoval. In spet bežn dotik, celo presenetljiv lupček kamorkoli pač prleti .)) Naredila mi je ekstatičen večer. Počutil sem se "bogovsko".
Ko sem dopoldne zapuščal afterparty, je bilo obema še bolj jasno, da še nisva rekla zadnje. Ni heca, v meni se vsaka celica dera "she`s the one". Kako je sedaj vse lažje, ko ni treba več nič skrivat, ko je vsak kompliment iz srca le slaba senca tistega kar res čutim. Ko ve, da ko jo gledam, ne vidim samo kako tega, kako fajn pleše.
Obveznosti bi naju sedaj naj ločile za 5-6 tednov in malo me je že skrbelo, če bojo moje žleze preneslo takšno enormno izločanje vseh teh hormonov tako dolgo. Že ta tedn je bil nevarno skonfjuzan. Pa je spet nekaj poseglo vmes in tako smo šli celo smučat skupaj! Jaz sem po desetletju smučarske abstinence bil prav neverjetno spreten. Presenetil sem samega sebe, pa še koga zraven, hehe. Moja "lubezn" je s seboj pripeljala še prijateljico, tako da smo bili prava smučarska klapa. Cel dan je bil res fantastičen, sončen in uspešen. Vesel sem, da jo lahko spoznavam v različnih okoljih, z različnimi ljudi. Čakajo naju še drugi izleti, hribi, partiji in rojstni dnevi. Verjamem, da bo nekje na poti spoznala da so se tisti metuljčki pri njej naselili čisto potiho :)) Pa naj se zgodi kar se mora.

c a r p e d i e m

28. jan. 2009

b u t t e r f l i e s

Kot v izventelesni izkušnji nemočno opazujem divjanje hormonov po celem telesu. Po celi hrbtenici se preliva vroče-mrzl občutek mravljinčenja, pritisk je na meji infarkta, v službi sm kot da me nosi luna... Kako je fajn po eni strani, po drugi pa tako bedno. Zaljubit se s celim srcem brez skritih namenov. Ko takoj opaziš popolnost v gruči nepopolnih odnosov. In ti je jasno, da je že pristno prijateljstvo s to osebo več kot samo prijateljstvo. In nič več kot to!... Pa vseeno:
HVALA, da zdaj VEM da še lahko čutim tako globoko. HVALA, da je izkušnja prišla v tako osupljivo lepi, inteligentni, prijazni, topli in ljubeznivi obliki. Ponotranjena in srčno sprejeta bo krasila piedestal kot krona, dokaz kako ti Univerzum uresniči želje. Moč misli v vesolju. Prošnja in priporočilo. Daš-dobiš. Ying-Yang